
Vsi smo že slišali za izraz "izgorelost". Skoval ga je ameriški psiholog Herbert Freudenberger v sedemdesetih letih. Opisoval je posledice prevelikega stresa, ne glede na to, ali izhaja iz službe, odnosov ali osebnih ciljev. Poglejmo si 6 znakov, da ste izgoreli, niste leni...
Predstavljajte si nekoga, ki večino časa preživi v postelji, leži in ne dela veliko, nekoga, ki se zlahka utrudi in mu ni do ničesar. Medtem ko bi večina od nas takšno vedenje označila kot zgolj lenobo in nič več, se med lenobo in izgorelostjo pravzaprav veliko prekriva, zaradi česar je težko razlikovati med tema dvema.
Izraz, ki ga veliko ljudi pogosto zlorablja in razmetava, je izgorelost opredeljena kot »negativno stanje čustvene, fizične in duševne izčrpanosti, ki jo povzroča prekomerni stres in nezmožnost spopadanja z njim«. Od leta 2010 je raziskava poročala, da je samo v Združenih državah približno 75 % odraslih izkusilo simptome izgorelosti, pri čemer je bilo več kot 40 % primerov hujših (Korunka, Tement, Zdrehus & Borza, 2010).
Zdaj, s tem osupljivim porastom primerov, je za nas postalo bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se izobražujemo in bolje razumemo naravo izgorelosti, zlasti ko smo sami ogroženi. Glede na to je tukaj 6 znakov, ki kažejo, da to, kar trenutno doživljate, pravzaprav ni lenoba, ampak izgorelost:
1. Počutite se ločeno od vsega.
Če trpite za izgorelostjo, je ena od stvari, ki jo morda doživljate, a se je še ne zavedate ali ne razumete, depersonalizacija ali »stalen občutek ločenosti od samega sebe« (American Psychological Association, 2013). Ljudje, ki doživljajo depersonalizacijo (najpogosteje tisti, ki se spopadajo s travmo, disociacijo ali DID in zlorabo substanc) poročajo, da čutijo čudno vrsto čustvene otopelosti in praznine, občutek, kot da »gledajo svoje življenje od zunaj« ali »grejo skozi gibe vsak dan kot na avtopilotu.” Ne počutijo se več kot sami, ne čutijo, da bi jih kar koli angažiralo in se nenehno borijo s prevladujočim občutkom nemoči in nezmožnosti, da bi ponovno prevzeli nadzor nad svojim življenjem.

2. Včasih ste bili motivirani.
Če bi bili preprosto lena oseba, potem bi bilo logično, da ste vedno bili lena oseba, morda z nekaj redkimi izjemami. Lenoba je navsezadnje značajska lastnost in značajske lastnosti sčasoma ostanejo stabilne. Lenuhu se nikoli ne da vložiti truda ali se posvetiti stvarem. Če pa ste bili nekoč samomotivirani in dosegljivi, pogosto blesteli na določenih področjih in ste šele pred kratkim postali izčrpani, apatični in nemotivirani, potem je bolj verjetno, da trpite za izgorelostjo in ne za lenobnostjo, kot bi večina mislila .
3. Včasih ste bili strastni.
Podobno kot pri zadnji točki je očitna razlika med nekom, ki je izgorel, in nekom, ki je len, v tem, da je prvi imel stvari, do katerih je bil strasten, zdaj pa se morda trudi najti zanimanje ali užitek v tem. Ne glede na to, ali gre za talent, šport ali samo vašo akademsko/poklicno uspešnost na splošno, vam lahko zaradi izgorelosti težko počnete stvari, ki ste jih nekoč imeli radi ali do katerih ste čutili strast. Morda boste celo sovražili ali zamerili zaradi tega, koliko ste se preobremenili in se zaradi tega potisnili na rob.
4. Postali ste nerazpoloženi in razdražljivi.
Se vam nenadoma zdi, da ste zajedljivi in hitro razdraženi? Se danes pogosto počutite brez nadzora nad čustvi, pa ne veste zakaj? No, nerazpoloženje in razdražljivost sta pogosta, a pogosto spregledana znaka izgorelosti (Leiter, Bakker & Maslach, 2014). Če torej začnete imeti težave z nadzorovanjem svojih čustev, še posebej, če vam to nikoli ni predstavljalo težav, je to morda razlog. Po drugi strani pa so leni ljudje čisto nasprotje temu, saj so pogosto zelo sproščeni, ležerni, umirjeni in jih stvari ne prizadenejo.
5. Zanemarili ste skrb zase.
Seveda lahko trdimo, da se večina lenih ljudi pogosto ne trudi dobro skrbeti zase, bodisi fizično, mentalno ali čustveno. Toda razlika med njimi in tistimi, ki trpijo za izgorelostjo, je v tem, da slednji niso bili vedno takšni. Pravzaprav je eden najbolj motečih opozorilnih znakov, da je nekdo čustveno in fizično izgorel, če začne zanemarjati skrb zase in se socialno umikati od drugih. Obstajajo zaskrbljujoče spremembe v njihovih vzorcih prehranjevanja in/ali spanja; prenehajo se truditi, da bi se uredili ali izgledali dobro; in običajno večino časa preživijo sami in ne delajo ničesar, ker jih tako zlahka izčrpajo tudi najpreprostejše naloge (Greenglass, Fiksenbaum & Burke, 1996).
6. Te spremembe so se zgodile postopoma.
Nazadnje, a morda najpomembnejše, nekaj, kar bi morali vedeti o izgorelosti, je, da se razvija v stopnjah. Torej vse točke, ki smo jih omenili prej – izguba zanimanja in motivacije, zlasti za stvari, ki smo jih imeli radi; občutek ločenosti od sebe in nepovezanosti z vsem okoli nas; socialni umik in zanemarjanje naše skrbi zase – ne bo prišlo kar čez noč. Študije kažejo, da dejansko obstaja pet glavnih stopenj izgorelosti, od katerih ima vsaka vse večjo stopnjo resnosti: faza medenih tednov; pojav stresa; kronični stres; izgorel; in običajno izgorelost.
Veliko ljudi začne doživljati simptome že v drugi fazi, ko je še vedno prisotna zmerna količina stresa, vendar lahko optimizem, zanimanje, motivacija in uspešnost že začnejo upadati. In do trenutka, ko dosežete peto in zadnjo stopnjo, je izgorelost že tako zasidrana v vaše življenje, da postane izkušnja duševne in fizične utrujenosti bolj obstojna in težje ozdravljiva, prav tako postanete bolj ranljivi za razvoj depresije in anksioznosti (Cropanzano ,Rupp & Byrne, 2003).
Prej ko boste opazili znake izgorelosti, lažje boste poiskali pomoč in si od nje opomogli. Zato je tako pomembno, da ozaveščamo o izgorelosti, namesto da jo preprosto zavračamo kot »lenobo«, kot večina ljudi. Torej, če vi ali kdorkoli, ki ga poznate, morda trpi za duševno ali čustveno izgorelostjo, ne oklevajte in se obrnite na strokovnjaka za duševno zdravje še danes in se z njim pogovorite o tem.
Avtor: Chloe